St. Joseph's Jubilee Calumet Michigan 1940 pages 59-62

Untitled 1

[Page 59] St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet


MRS. ANNA VERTIN	JOS. VERTIN

PARENTS OF BISHOP VERTIN

Vertinova Druzina

Zdi se mi umestno, da tukaj na kratko opišem velikodušno družino Vertinovo, katere slika je zgoraj priobčena.

Ta je bila prva Slovenska družina v Bakrenem Okrožju.

Jožef Vertin je bil rojen v Dobličih blizu Cernomlja v Belo Krajni. Po odhodu v Ameriko je podaril svoje stnaovanje Doblički občini, in na istem mestu se sedaj nahaja Doblička ljudska šola. Hišni pri-imek je bil Goršekovi.

Leta 1861. se je preselil v Hancock, hodil s košem na hrbtu od kljuke do kljuke, trkal na ljudska vrata, ter ponujal razne male potrebščine, kod trgovec. Crez nekaj časa si je toliko opomogel, da si je zgradil majhno trgovino, v času pa je zgradil večjo trgovino z mešanim blagom. Sel je naprej korak za korakom. Za tem si je kupil kos zemlje, na kateri se je našla bakrena žila. Odprl je rudnik, tako da je lastoval poleg velike trgovine tudi

[Page 60] St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

bakreni rudnik. Tako so si s tem nakopičili ogromno bogastvo. On je vedno gledal za procvit Slovencev v tem okrožju; gledal je, da so dobili dela, dajal jim je dobre nasvete in mnogim je dal tudi finančno pomoč.

V zakonu sta imela 4 otroke : Jožef, trgovec na Calumet-u, Jurij, je pomagal očetu doma v Hancock trgovini, Janez, ki je postal škof Marquette-ske škofije, in Ana, omožena z Joseph Bosch-om, lastnikom velike Bosch-ove pivovarne na Lake Linden, Michigan.

Njegova soproga Anna je bila rojena v Jerneji vasi, njeno dekliško ime je bilo Držaj, iz Mihaljeve hiše. Ona je bila škofova mati, obnašala se je pa kod bi bila mati vseh Slovencev v tej okolici. Ona je nasitila na stotite lačnih. Njih hišo so rabili prvi priseljenci, kod bi bila kaka agencijska postaja. Mnogi so se pri njih prvič do sitega, najedli, ko so prišli v to obljubljeno deželo. V prvih letih so prihajali sem preko Buffalo, N. Y., tam so jih nakladali na parnik, ne na potniški parnik, ampak na parnik za prevažanje blaga (freight). Na parniku ni bilo dobiti košte (hrane), potniki so jedli, kar so si s seboj prinesli: s kako klobaso in hlebom kruha so nadaljevali svojo pot do Hancock-a, katera je trajala kake 4 dni, ake ni bile nikake nezgode. Ko so dospeli v pristanišče, povabila jih je Mrs. Vertin v svojo hišo in jim dala prvo pomoč. Na to se ni gledalo, koliko jih je bilo. V njihovi hiši je bilo prostora za vse. Nekatere je tudi povabila, da so ostali črez noč, in šele drugi dan jih je odpravila na njih daljno pot. Jedni so se peljali s konji, drugi so par kar črez ramo vrgli svojo prtljago in nadaljevali peš po močvirju in skozi loze, 14 milj dolgo pot do Calumet-a. Prav tako je ravnala s tistimi, ki so prišli po železnici, ker tam so čakali na vlak, ki je vozil na Calumet. Vsakemu izmed potnikov je strogo naročila, da naj jih pridejo obiskat, kadar se bodo mudili v Hancock-u. Njena gostoljubnost je bila znana po celem Bakrenem Okrožju. Zato so Slovenci hodili njih večkrat obiskat, in so bili vselej lepo sprejeti. Pred odhodom jih je mnogokrat obdarovala še s kakimi rokavicami, rutami, nogavicami, itd., s Pristavko: "na, to imaš za spomin". Bolj ubožnim je pa dajala tudi ponošeno obleko.

Kakor je bila prijazna in radodarna, bila je tudi jednako pobožna, rada je pohajala v cerkev in pogostoma prejemala svete zakramente. V njih izvanredno velikem stanovanju je bila jedna soba spremenjena v kapelico. Kadar je prišel njen sin, škof, na

[Page 61] St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

obisk ali kateri drugi misjonar in ako je pri njih prenočeval, je vselej daroval sveto mašo v isti kapelici.

Oba sta dosegla visoko starost. Jože je umrl pred 48 leti, nekaj mesecev pozneje mu je pa sledila njegeva soproga.

Kakor sem poprej že omenil, bogasatvo je bilo veliko, dvomim pa, jeli bi katera druga družina z jednakim bogastvom bila toliko pripomogla Slovencem, kod je ravno družina Vertinova.

O BARAGOVI PROSLAVI.

Leto 1930 je minulo sto letnica prihoda skofa Baraga v Ameriko. Slovenci v Ameriki so se zaceli zanimati za to proslavo. Bili so vsi mnenja da bi se vrsila ta proslava na Calumetu, ker tukaj zivi najvec Slovencev v bakernim okrozju, in to je kraj po katerim je Baraga hodil, in v tej skofiji je on pokopan.

V Soboto 9 Aug. smo se zbrali ob sestih zjutral pri Slovenski cerkvi, stopili v avtomobile, in se odpeljali v Marquette. Ob pol deveti uri se tam sestanemo z romarji ki so prisli iz raznih krajev zdruzenih drzav. Ob deveti uri se je pricela pontifikalna sv, masa, darovana po Rt. Rev. P. J. Nussbaum-u. Po sv. masi je oddal Rev. Monsignor Rezek skofu peticijo v kateri so bile navedene proglasiti, skofa Baraga svetnikom. Lepo pridigo je tudi imel Rev. Oman OFM. iz Clevelanda. Udelezba je bila velika.

Po sluzbi bozji se podamo obiskat hrambo v kateri pociva truplo Baraga.

Pevci katere smo s seboj pripeljali so bili kos svoje naloge.

Ob 1:30 poslovimo od Marquette-canov in se popeljem nazaj na Calumet, ker se je vrsil sprejem gostov.

Vecer smo se zbrali v cerkev, tam so bile litanije in Blagoslov Bozji.

Drugo jutro Aug. 10 se je vrsila velika parada, od town halla do Slov. cerkve, Slovenske zenev narodnih nosah, Knights of Columbus 4 red. in vsa Slovenska Drustva.

Monsignor Rezek je daroval sv. Maso, pridigal je pa Rev. Odilo O. F. M.

Ob 2:30 so se zbrali pri Cerkvi v Eagle Harbor-u vsi katoliski narodi bakernega okrozja. Sledil je sledeci program.

Molitev very Rev. Ambrozic, sprejem (welcome) govor. Joseph Asselin predsednik mesta Red Jacket-a, Slovensko pridigo Rev. Cherne, Englesko Rev. Oman. Englesko Judge Allegretti, Francosko Rev. Paquette, Nemsko very Rev. Zimmerman. Italiansko Rev. Greco, Slovensko Mr. Anton Grdina Predednik K. S. K. J. Zaklucek Frank X. Sedlar presednik odbora, temu je sledil blagoslov in zahvalena pesem.

Potem smo se Slovenci zbrali na pokopalisce blizu cerkve kej pociva Andrej Andolsek. Ker na Eagle Harbor-u ni nobene slovenske druzine je njegov grop izgledal zapuscen, se spomenik je lezal v travi dokler mu ga ni odbor Baragove proslave podzidal in postavil na plac. Ko je pociva tam ze priblizno polstoletja so pa prisli njegovi brati slovenci obiskat njegovo gomilo in ob grobu zapeli nagrobno pesem blagor mu ki se spocije. Zve cer se je vrsila prosta zabava v cerkveni dvorani.

Drugi da 11 Avg. smo razkazali nasim gostom rudnike topilnice i.t.d. Zvecer se je pa v solski dvorani vrsila razstava, katero sta vodila Rev. B. Ambrozich in Matija Pogorelc, Rev. Ambrozih so imeli veliko starine od misonarjev ki so v tej knjigi priobceni. Mr. Pogorelc so pa imeli dosti Indijanskih stvari, kakor od misjonarjev kot Buh, Pirc, Lavtizar in od svojega krvniga sorodnika Rev. Zalokarja. Razstava je bila zelo zanimiva.

Ker nismo potrebovali vec Baragoviga odbora smo iztega izpustili. Gotovine kaj smo imeli v blagajni smo daroval Slovenski Cerkvi.

Untitled 1

Copper Country Online Files

Copper Country Online Files

Houghton

Hosted on the Michigan Family History Network Server