Pages 1-5  |  Pages 6-13  |  Pages 14-19  |  Pages 20-26  |  Pages 27-42  |  Pages 43-47  |  Pages 48-58  |  Pages 59-62
Ads Name Index  |  Home

[Page 48]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

Zgodovina Slovencev v Bakernem Okrozju

Zgodovine Slovencev v Bakrenem Okrožju se prične ob prihodu misjonarja Baraga. On se je naselil v tem kraju leta 1843. Pred zaključkom istega leta so Chippewa Indijanci odstopili velik del tukajšnje zemlje Združenim Državam.

Leta 1847. so se začeli odpirati bakreni rudniki v sosedni Keweenaw in belokožci so se z naglico pričeli tam naseljevati. Prišli so s parniki ter se izkrcevali v raznih pristaniščih v Keweeni.

Marquette-ska škofija je bila ustanovljena leta 1853.in misjonar Baraga imenovan za prvega škof, omenjene škofije.

Ko se je škof Baraga leta 1856. mudil v Chicagi, se je seznanil z Vertinom in Rupetom in njih sinovi. (Ta Vertin je oče škofa Vertina.) Pritoževala sta se Baragi o slabi trgoviji. Skof jima je svetoval, da naj se preselita v Marquette, da so v Marquette-ti ravno odprli veliko žilo železne rude in naj tam poskušata svojo trgovino.

Vertin in Rupe sta si v Chicagi nakupila polne koše malih potrebščin, si položila koše na rame ter se podala izvan mesta po kmetijah prodajat svojo robo, prav tako, kakor so bili navajeni tej trgovini v starem kraju po Nemčiji. Rojaka sta vzela škofov nasvet in se naselila v Marquette-u. Tam sta bivala nekaj let. Potem sta pa sprevidela, da bi delala boljšo kupčijo v Keweeni. S tega vzroka se je Vertin preselil na Hancock leta 1861. in Ruppe mu je sledil 3 leta kasnoje. Od tam sta uspešno vodila svojo trgovino po Keweeni. Obratovali so že rudniki, kakor: Cliff, Phoenix, Copper Falls, Delaware in Central. Kmalu so izvedeli v domovini, da je tukaj dobra trgovina, vsled česar je prišlo še več trgovcev, med njimi tudi oče bratov Vertinov, kateri so kasneje tukaj zgradili veliko trgovino, katera je baje največja Slovenska trgovina v Ameriki. Kadar je bila na višku svojega razvoja, je delalo v tej trgovini kakih 60 oseb.

Prvi priseljenci so priromali sem iz Belokrajne in Cernomeljskega okraja, in večinoma iz Doblič, le Ruppe je bil rojen v Starem Trgu ob Kolpi. Bili so vešči Nemškega jezika, in ker je bilo takrat tukaj veliko število Nemcev, so se tu hitro udomačili. Nekoliko pozneje so prišli za njimi tudi preprosti delvci, katere

[Page 50]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

so Companije uposlile v svojih rudnikih, in ker so bili marljivi delavci, so lahko dobili službo

Od leta 1858. do 1864. so na več mestih, kjer so se potem nahajali rovi Calumet in Hecla Companije, našli bogato bakreno žilo. Calumet Companija in Hecla Companija so leta 1866. pričele obratovati v teh rudnikih. Pet let pozneje so se pa združile: Calumet, Hecla, Scott in Portland Co. in so napravile veliko rudarsko družbo: Calumet & Hecla Mining Co.

Prva šola je bila zgrajena leta 1867., viš'-ja šola pa 1875., katoliška šola pa 1891.

Leta 1870. je mesto Red Jacket obiskal velik požar, ko je zgorelo dve tretinji mesta. Ker je bila naselbina napredna, je vstal feniks zopet iz pepela in mesto je bilo zgrajeno večje kot poprej.

Upoštevati moramo težkoče, katere so imeli ljudje takrat v teh krajih: jedino zvezo z ostalim svetom so imeli potom jezer, jezera pa so bila po zimi pokrita z ledom in snegom in tako je bila plovba nemogeča. Najbližja železniška postaja je bila Green Bay, oddaljena kakih 350 milj. Od tega mesta do Calumeta je bila zgrajena slaba pot od Indijancev. Potovanje s konjije

[Page 52]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

vzelo dneve, zato so to pot rabili samo v nujnih potrebah. Sele leta 1872. je bila zgrajena železniška postaja v L'nse-u. Te ovire so delale težkoče trgovcem, kateri so se morali založiti uže v jeseni z vsakovrstnim blagom, da so preživljali prebivalstvo črez zime. Delalo je pa tudi težkoče manjšim rudarskim družbam, katere niso imele močne finančne podlage. Celo zimo so sipale svoje pridelke na kup, in ker niso prodale bakra, tudi niso mogle plačevati svojih delavcev. Plačevali so jih med tem časom s kuponi ali skripti, katere so delavci rabili med seboj, po prodajalnah in gostilnah, in sploh povsodi so bili v rabi. Ko se je pričela plovba po jezerih, prišel je parnik, odpeljal baker in tedaj so tudi Companije vnovčile izdane kupone.

Osceola rudnik je pričel obratovati leta 1873. Tega leta je bila organizirana tudi prva hranilnica (banka) pod imenom Merchants & Miners Bank. Povdarjamo, da je ravno to leta bil rojen na Calumetu tudi prvi Slovenski otorok.

Mesto Red Jacket je bilo ustanovleno leta 1874. Prve volitve se bile 1875.; pri teh volitvah sta bila izvoljena dva Slovenca: Peter Ruppe, ml. kot predsednik in Joseph Vertin kot odbornik. Slovenci smo bili prvi v mestni politiki, in od tistega časa naprej

[Page 53]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

smo bili Slovenci vedno zastopani v mestnem odboru. Tako na primer imamo tekoče leto (1940.) tri Slovenske zastopnike: Joseph Schneller, Predsednik, Mike Strucel, Tajnik, in John Spreitzer, Obornik.

Istega leta (1875.) so pričeli graditi železnice med Hancock-om in Calumet-om. Pri tern delu sta bila zaposlena tudi dva Slovenca dobličana: po imenu Joseph Sotlich in John Lukezich. Nekega dne pride ob progi prileten možiček, zavit v svojo suknjo. Ko pride bližje, izpregovori jeden izmed rojakov: "kaj pa ta tramp dela tukaj ?" Mož se ozre nazaj in pravi: "ali ste vi Slovenci?" Rojaka se prestrašita, ko vidita, da ima dotični rimski kolar okoli vrata. Rojaka odvrneta, da sta Slovenca, se pozdravita z možem, katerega sta prej smatrala za "trampa", in on jima odgovori: "jaz sem pa škof Mrak". Tedaj ga prosita za oproščenje, na kar jima odvrne smehljaje, da jima je oproščeno, in "vesel sem, da sem se sestal z vama, redko kedaj imam priliko se srečati s Slovenci". Na to se je poslovil in odšel.

Naslednje leto je bil otvorjen za plovbo ship-canal (tovorno-prevozni prekop). Kopali so ga 6 let in je stal $2,500,000.00. Ta je prihranil parnikom stotine milj plovbe, ki so prihajali na Houghton in Hancock. Tudi tisto leto je bil dogotovljen most preko Portage jezera, ki veže sedaj mesti Houghton in Hancock.

V tern času je bilo zgrajenih nekaj hiš jedno miljo vzhodono od Red Jacket-a pod imemom Calumet Village. Ozka kriva steza med gostimi drevesi je vezala obe mesti. Na sredi je bila pošta, imenovana Calumet Post Office ki je služila obej mesti. Pod tern imenom je ta kraj zaslul in bil znan po celi Ameriki, dasitudi se vodi vsa glavna trgovina v našem mestu: Red Jacket. Leta 1889. se je Calumet Village inkorporiral (se je sodnijsko zemljiško uknjižil); šest (6) let pozneje je pa spremenil svoje ime v Laurium.

Leta 1882. so začeli odpirati Tamarack rudnik. Dela je bilo dovolj, kar je sem privabilo še več Slovencev. Priseljenci, ki so prihajali sem med prvimi so bili iz Cernomeljskega okraja, za njimi iz Vrha, Semiča in iz Novo-Meškega okraja. Največje število iz jedne vasi je pa bilo Dobličanov. Samo onih, ki so se pisali Vertin, je bilo iz osem različnih hiš iz Doblič. Imeli so vsak svoj poseben pri-imek. Jedni so bili v bljižnem, drugi pa v daljnem sorodstvu med seboj. Toliko jih je bilo, da so svoj čas kontroliralii večji del vse trgovine mesta Red Jacket—a. Skofov brat, Joseph Vertin, ki je bil ob jednem tudi Predsednik mesta Red Jacket-a, je imel veliko trgovino; tako tudi. Matija

[Page 54]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

Vertin, John R. Vertin in Brata Vertin. V tem pa niso vštete male trgovine, niti gostilne. Peter Ruppe je imel takrat tudi tudi veliko trgovin; on je bil rojen v Starem Trgu ob Kolpi.

Zaradi bujnega priseljevanje je primankovalo stanovanj. Tako je prišlo, da, ako sta novoporočenca dobila v najem večji prostor od dveh sob, odprla takoj "boarding house", ter sprejemala ljudi na hrano in stanovanje. A v kljub vsemu temu je bilo še dosti naših fantov pri Nemcih na stanovanju.

Leta 1892. se je ustanovilo prvo Slovensko Pevsko društvo pod vodstvom organista Grčarja. Nasljedno leto pa je bila organizirana Slovenska godba, katero je deloma podpiralo Društvo sv. Jožefa. Vsak član drušva je prispeval $1.00 na leto za godbo. Tako se je Godba udeleževala brezplačno vsakega društvenega obhoda.

Leta 1895. se je igrala prva Slovenska igra na Calumet-u. Isto leto je zato pristopilo tudi več članov v pevsko društvo. Pod tedanjem zmožnim pevovodjem Ivan Zormanom smo imeli lep pevski zbor. (Ivan Zorman je oče znanega Slovenskega pesnika Ivan Zormana, bivajočega v Cleveland-u.)

[Page 55]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

Leta 1901 je bilo ustanovljeno Tiskarne Društvo, katero je izdajalo list Glasnik do leta 1916, takrat so se premenili lastniki in začele so izhajati Slovenske Novice. Nekaj let poznege so pa tudi one prenehale.

Leta 1898. so Slovenci priredili tukaj velik shod kod protest ali svarilo Spanski vladi za potopljeni parnik Maine, kateri je bil baje potopljen od Spanskega podmorskega čolna blizu Cube. Sestanek je bil v Poljski cerkvi od tam smo korakali v Slovensko cerkev kjer je Rev. Pakiž daroval sveto mašo za vse ponesrečene mornarje na tej ladji.

Ravno istega leta je bila proglašena vojna med Združenimi Državami in Spanijo. Ker se je takrat nahajalo na Calumet-u veliko Slovenskih vojakov in oficirjev, nekateri z visokimi saržami (odlikovanji), ki so pred svojim odhodom v Ameriko služili v Avstrijski Armadi, so si takoj ustanovili vojni oddelek Vitezi Sv. Stefana s 35 člani in pričeli z vežbanjem; objednem pa so obvestili vlado Zdraženih Držav, da so pripravljeni vstopiti v vojno na strani Amerike, kadarkoli bi jih vlada poklicala. To je bila menda jedina Slovenska skupina v Ameriki, ki se je ponudila vladi v obramo dežele.

Ker so bili fantje dobro izvežbani, so obračali nase veliko pozornost kakor med Slovenci tako tudi med tujerodci. Vsi so govorili: "to so Avstrijski soldati".

Vzrok, da so nas nazivali za Avstrijce je, ker so bili tujerodci slabo poučeni o Slovencih. Ako si rekel, da si Slovenec, so te zvali, ali Slovak, ali Polak, ali, ne vem, kaj še. Kakor hitro pa si rekel, da si prišel iz Avstrije, so pa vsi in vsaki naenkrat vedeli kedo si. Posebno Nemci so nas klicali: vi ste Oeterreicher Krainers". Zato nam je bilo težko se osloboditi tega napačnega priimka "Avstrijci" ter jim dopovedati, da smo "Slovenci".

Prav tistega leta (1898.) je prišel škof Vertin blagosloviti tukajšnje novo pokopališče, kar je tudi zabelježilo v življenjepisni črtici tega škofa kot njegov zadnji obisk na Calumet.

Tiste čase je bilo tukaj še vedno dosti dela za vsakega, slabih časov, o katerih je bilo slišati in čitati od drugih krajev, tu nismo niti poznali. Sicer ni bilo vedno, kakor v zemskem raju: včasih je bilo nekoliko bolje, včasih pa malo slabeje, po čemer so se tudi ravnale plače delavcev. V takih razmerah smo živeli približno 40 let.

Leta 1913. je bila napovedana stavka rudokopnih delavcev v celem bakrenem okrožju, katera je trajala 9 mesecev. Komaj je

[Page 56]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

bila stavka končana, pričela se je svetovna vojna. Ob času vojne so bile po velikih mestih v tovarnah velike plače in lahko delo, kar je povzročilo za Calumet trumoma izseljevanje z zelo slabimi posledicami, posebno za našo Slovensko župnijo sv. Jožefa in vsa podporna društva. Pri tem je bil prizadet splošno celi naš okraj.

Leta 1916. je Calumet in Hecla Družba obhajala 50 letnice obstanka, kar so proslavili z velikim picnikom, kjer je bilo vse prosto za njih delavce (uposlenike). Delavci, kateri se bili od njih zaposljeni nad tridest let, so prejeli od Companije medalje (kolajne): jedne so bile iz brona, druge iz srebra in zopet druge iz zlata, primerno letom zaposlenja.

Med temi izznačenimi je bilo tudi mnogo naših rojakov- Slovencev.

Po premirju svetovne vojne so imele Companije preveč nakupičenega bakra, in padajoča cena bakru je prinutila Companije zapreti rudnike za nekaj mesecev.

Za tem smo zopet imeli boljše čase do leta 1930. Takrat se je pa pričela svetovna depresija (finančni polom). V tem se še

[Page 57]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

vedno nahajamo i do danes. Na vrhu vsega tega nas drži v siromašvu tudi okoliščina, da je glavna bakrena žila, katera je bila dohodna podpora prebivalcem nad 70 let te Companije, sedaj izčrpana. Bakrena borza pa tudi ni dosti visoka, da bi Companija mogla odpreti nove rove rudnikov. Tako moramo mi, potrpežljive ovce, v krotkosti čakati z zaupanjem boljših časov.

Leta 1932 je društvo sv. Jožefa obhajalo 50 letnic svojega obstanka. V ta namen smo priredili meseca julij-a veliki picnic. Meseca Septembra pa veliko parada od mestne hiše do Slovenske Cerkve. Udeležila so se vsa Slovenska in Hrvatska društva. Monsignor Rezek je daroval sv. mašo. Na večar smo pa imeli v dvorani program z petjem in nastopili so tudi razni govorniki. Ob tej priliki je društvo sv. Jožefa prijelo lep dar v gotovini od Slovenskih in Hrvatskih bratskih društev.

Leta 1938. smo prejeli žalostno vest potom cablegrama da je v Crnomlju umrl John Vertin, lastnik trgovine Bratov Vertinov. Ker je ljubil svojo rodno grudo jo je tudi več krat obiskal in ta krat ga je zadela srčna hipa. Bil je mož dobriga značaja in na vse pa dober trgovec, dočakal je visoko starost. Njegovo truplo je bilo pripeljano sem v pokop. Mislili smo da krsta ne bo več za odpret ker truplo je potoval nad mesec dni. Ker je pa bilo balziran (embalm) od doktara medicine profesara Ljubljanske univrse je bilo truplo take kot dabi pred pardni umrl. Pogreb se je vršil Oct. 28, 1938 in je bil eden največjih kaj smo jih tu imeli.

V mnogih mestih v Ameriki ki živijo v večji meri Evropejski narodi ima navadno vsak narod svoj udelek v istem mestu. Na Calumet-u se pa v tem razlikujemo. Prva leta so mislili dobličani tukaj zgraditi eden udelek mesta in mu dat ime dobliče, potem so pa popustili to idejo. Na Calumet-u živijo ozriroma so reprisentirani vsi Evropski narodi ter živido mešani medseboj nevem ako bi našli 3 družine enake narodnosti za poredoma. Calumet vred z okolico je svoje čase štel 40,000 preblivalcev raznih narodnosti. Glavno tržaško mesto je Red Jacket v tem mestu smo imeli samo 3 policaje 1 po dani in 2 ponoči. To je lep dokaz da živimo tu v lepi slogi z našimi tujorodnimi prijatelji, ravno tako kot da bi bil Calumet ena velika družina.

[Page 58]  St. Joseph's Golden Jubilee - Calumet

GOLDEN JUBILEE GREETINGS

from

Pages 1-5  |  Pages 6-13  |  Pages 14-19  |  Pages 20-26  |  Pages 27-42  |  Pages 43-47  |  Pages 48-58  |  Pages 59-62
Ads Name Index  |  Home

Copper Country Online Files

Houghton

Keweenaw
Index | Archives | Bibliography | Bios | Cemeteries | Lookups | Obits | Queries

  Web Page Coding: Copyright © 1998 - 2010. All rights reserved.

Hosted on the Michigan Family History Network Server